Siva mrena

Odlomek iz knjige:

»Videmus nunc per especulum in aenigmate: tunc autem facie ad faciem. Nunc cognosco exparte: tuac autem cognoscam sicut et cogitus sum.« Tole je naglas prebral zasvojeni bralec gospod Jakob Zakaj. »Sveti Pavel, 1 Korinčanom, 13, 12… Zdaj, khm, vidimo skrivnost skoz zrcalo: potem pa bomo neposredno uzrli obličje resnice…« In je bruhnil v neutolažljiv jok, kakršnega si ni privoščil že vsaj trideset let, bil je skoraj tako odrešujoč kot kihanje. A tudi če bi le slutili, kako se je življenje gospoda Jakoba Zakaja pred časom grdo zasukalo, bi ne mogli bit bolj začudeni, če ne kar osupli, ko je namreč srhljivo mirno pa celo prostodušno kot kak angleški gizdalin s konca 18. stoletja, ne da bi pri tem količkaj skesano povešal pogled, na malček prej postavljeno neposredno jasno vprašanje neposredno jasno odgovoril: »Ja, gospodje. Umoril sem ga. In vse druge, kajpak.«